nedelja, maj 09, 2010

Goveja glasba, je etno glasba?

Goveja glasba ni niti približno etno glasba. Nikoli ni bila. To je glasba, ki smo jo prevzeli od naših gospodarjev. Tako kot še bolj škodljivo: pokristjanjenje. Ako bili bi še vedno pravi Slovani, potem bi sedaj slavili Vesno, boginjo pomladi.

Etno glasbo Slovenci premoremo in to lahko z veseljem poslušam. Slišimo jo lahko pri Brini in Stringsih ter nenazadnje Katicah. Tudi Vlado Kreslin v svojo glasbo integrira etno elemente, kot tudi ostali..

T.S. Eliot je rekel: »Mladi, neizkušeni pesniki imitirajo, stari, izkušeni, plagirajo.« Tako je skozi stoletja prišla goveja glasba do »narodne«.

Zato ne čudi, da nam je ob slovesu od bivše države Jugoslavije, Bora Đorđević rekel: »Bečki konjušari.« Izraz je zelo primeren.

»Ljudje so čreda ovac...« je rekel Adolf Hitler. Narodi smo pač živina na mizah politikov. »Narod« je tako skoraj dve stoletji star izum Bismarcka, da je lahko združeval nemška kraljestva.


Izraz »goveja glasba« si je izmislilo pretežno mestno prebivalstvo (da, tudi Ljubljančani), da bi se tudi v tem pogledu razlikovalo od pretežno vaškega. Ker pa je tudi naše največje mesto, napram mestom sosednjih držav, bolj vas, kot mesto, so te meje že od nekdaj zamegljene.


Goveja glasba pa je navsezadnje žaljivka, predvsem za živino, ki tovrstne glasbe ne bi nikoli poslušala. Vsaj po lastni izbiri ne.


Goveja glasba nas tako nikoli ni popeljala »v svet«, kot se radi hvalimo, temveč kvečjemu do naših nekdanjih germanskih gospodarjev. Zato smo jim tudi zanimivi. Tako kot nam papiga, ki se nauči nekaj besed ali stavkov. Bora Đorđević ne bi mogel izbrati boljših besed.

Je pa seveda čisto nova tema vprašanje: »Kaj je šele on, ki hodi igrati dunajskim konjušnikom?«

1 komentar:

Anonimni pravi ...

ETNO vs NARODNO ZABAVNO.. Čisto enostavno in ne potrebuje nobenega linka. Beseda etno ozna... See morečuje ljudsko (ljudsko izročilo, pesmi, pripovedke, vzorci, kuharski recepti...) Ljudsko je postalo iz preprostega razloga: Ne ve se, kdo je avtor.
Tako sta Mojca pokraculja in Peter Klepec ljudski pripovedki, Pekarna Mišmaš in Maček Muri pa ne. Svetlana Makarovič in Kajetan Kovič verjetno nista ravno "ljudstvo".. in čeprav sta pravljici nastali v ljudskem komunizmu... so avtorske pravice njune. No, to sicer v Sloveniji ni nekaj posebej donosnega... Harry Potter nasprotno je. Slabost majhnosti naroda je, da imaš na voljo manjše tržišče. In ko smo ravno pri britancih, primer njihove ljudske glasbe, tokrat v izvedbi izvrstnih kraljevih pevcev je Greensleeves: http://www.youtube.com/watch?v=twix9KfES9Y
Tam nekje do šestnajstega stoletja se še slikarji niso podpisovali na slike, zato je tudi slikarjev iz tega obdobja sila malo znanih. Zato je to ljudsko izročilo. Nekaj, kar se je prenašalo iz roda v rod, avtor neznan. In včasih je to tudi lahko velik spor med narodi. Čigav je kralj Marko? Slovenski, hrvaški.. ali dejansko madžarski?
Eden boljših dokumentarcev na to temo je »Whose is this song?« bolgarske avtorice Adela Peeva.
Tule je kratek predogled: http://www.youtube.com/watch?v=NGCURBHF2Ss
Potuje naokoli po balkanu, kjer ji vsi narodi trdijo, da je to njihova pesem: turki, bolgari, bosanci, srbi, albanci... samo makedonski akademik prizna, da so glasbeni elementi ne makedonski. Kasneje ugotovi, da tudi vsi ostali narodi znotraj nekdanjega otomanskega imperija (Iranci, Libanonci....) trdijo, da je njihova. Vsak narod je tudi malce spremenil vsebino...
Bolgari so jo bili pripravljeni linčati, samo ob omembi, da imajo to pesem tudi Turki in Srbi.

Po drugi strani je narodno zabavna glasba, le zabavna glasba, ki posnema ljudsko glasbo.
Tu celo imamo povezavo: http://n.abecednik.com/naroden.html
Slovenska goveja glasba, dodatno posnema zelo majcen, drobčekn del slovenske ljudske glasbe. Avsenik in ostali sposojevalci ljudskega izročila, v goveji glasbi, si namreč niso sposodili čisto nič prekmurskega, prleškega ali belokrajinskega, niti primorskega.

V primeru kakšnega ponovnega potopa biblijskih razsežnosti, se zna zgoditi, da bodo avtorske pravice in avtorji pozabljeni. Potemtakem, bodo dela Iztoka Mlakarja in Adi Smolarja, kot tudi Vlado Kreslina, Brine, Stringosv, Terrafolk, Roberta Pešuta, Zorana Predina, Olivije, Melodroma, Fake Orkestra... postali ljudski.
In seveda od več narodov hkrati...

Zanimivo pa je, da samo slovenci od vseh slovanskih narodov teramo govejo glasbo... ERGO: ni slovanska. Mi smo samo dodali svoje elemente... nič več.