Svobodni zakon?

Vsi psihiatri in terapevti bodo povedali, da je v spolnosti dovoljeno vse, s čimer se obe strani strinjata. Zakonsko gledano morata obe strani pri tem biti tudi sposobni odločanja (torej ne more biti ena oseba mladoletna ali celo otrok). 

Vse ostalo je vtikanje nosu v zadeve drugih in vsiljevanje svojih lastnih norm. 

Že Friederich Nietzsche pa je napadel izraz »svobodna volja«, saj je bil izumljen s strani teologov (religiji) z namenom, da bi bili krivi pred bogom. Videl nas je naravne, kot vse živali našega planeta in s tem tudi manjkom »svobodne volje« in »odgovornosti«, kar so si izmislili tudi filozofi, da bi lahko ločili ljudi od živali. 

To silno radi počnemo.. se ločujemo od živali. Večino glagolov v slovenščini se za živali razlikuje od človeških. Ljudje jemo, živali žrejo. Ljudje umiramo, živali crkujejo.. 

Komunikacija je naša razlika do živali.. znamo pisati in to prenašati na silne razdalje v skoraj hipu. Ni to dovolj? 

V osnovnih stvareh, kot so prehranevanje, razmnoževanje.. preživetje pa smo si sila podobni. Na našem planetu poteka skrita vojna med spolnim in ne-spolnim razmnoževanjem. A te vojne nihče ne opazi. Virusi in bakterije se razmnožujejo nespolno. Mi se pred njimi branimo prav s spolnostjo. S tem, ko partnerja zmešata dva različna imunska sistema, poskrbita, da imajo virusi in bakterije veliko dela. Če bi imeli vsi enak imunski sistem, bi nas ena sama prilagojena bakterija ali virus, vse pomorila. 

Za obstoj živalskih vrst je torej nujno, da ima samica potomce z različnimi samci. Tu se vmeša še malce Darvinovega opazovanja, kjer se spolnost dopusti le najboljšim samcem. 

Človeška družba pa že dolgo ni več naravna. Saj zakoni, ki so čisto umeten konstrukt človeka, določajo, kdo je uspešen in bogat (kar poglejmo naokoli, tajkuni in megalomani). Narava to določa na en način, ljudje na drugi. 

Že v 12 stoletju so tako židje preklicali mnogoženstvo. Ugotovili so namreč, da to ustvarja prevelika trenja v družbi. Bogati so si lahko privoščili imeti več žena (na osnovi umetnih, človeških zakonov). To je pomenilo, da je velik procent moških ostal brez žena. Ti niso imeli več kaj izgubiti in so se začeli medsebojno pobijati tudi uspešne (beri: pod človeškimi zakoni bogate). To je za družbo slabo in so spremenili zakon, da se sme imeti eno samo ženo. Podobno so naredili kasneje tudi v marsikateri muslimanski državi (Egipt, Turčija..). 

Podobna stvar se trenutno dogaja na Kitajskem in Indiji. Vse družine si želijo imeti sina (ter avtomobil in stanovanje), zato splavijo ali umorijo komaj rojene deklice. Ker to poteka že nekaj desetletji, žensk že primanjkuje. 

V Nepalu so to rešili miroljubno. Že stoletja se ženska, ki se priženi v družino avtomatično poroči tudi z ženinovimi mlajšimi brati. In da, tudi spolnost si delijo.. dobesedno bratsko. 

Obraten problem je v Rusiji, točneje Sibiriji, kjer so celo že večkrat zaprosili za legalizacijo mnogoženstva. Žensk je več in same ne morejo uspešno ohranjati kmetij v prostranstvu Sibirije.. zato več žensk živi z enim moškim, zakonsko pa tega ne morejo legalizirati (je pa možno v Montani in Utahu v ZDA ter nekaterih islamskih državah). 

Gre za Guttentag-Secordovo teorijo, (preučila 117 držav) po kateri so ljudje tistega spola, ki ima manj pripadnikov, manj odvisni od partnerjev, saj jim je na voljo več alternativnih razmerij. 

Podobno, kot so v Moskvi žene navajene, da ima mož vsaj eno ljubico. 

Glede svobodnega zakona je torej potrebno pogledati evolucijsko, zgodovinsko in globalno. Gledano lokalno pa se monogamija ne obnese. Več kot 50% generacije X in Y ne verjame več v zakon. Ravno letos se je v ZDA prvič rodilo več otrok v zunajzakonskih zvezah, kot zakonskih. Umetna, človeška tvorba, posrečeno imenovana: zakon.. razpada. 

(Vir: GLOBAL marec 2012, str.:46 »Vse te samske ženske« - originalni članek: Kate Bolick, Atlantic Monthley ) 

To ne pomeni, da osebno dva človeka v to ne verjameta in poskušata slediti temu. Statistika raziskav o nezvestobi pa pravi, da je v zahodnih in evropskih državah vsaj enkrat v življenju nezvestih 50-60% moških, v Franciji in Švedski pa celo 70-80%. Približno 40% žensk stori isto. Pri čemer odkrijejo 60% varajočih moških in le 15% varajočih žensk. Moški namreč veliko slabše zaznavamo prevare. 

Edina država, kjer je varajočih v procentih več, je Francija. 87% procentov žensk priznava, da so varale nekdanjega ali sedanjega partnerja. 

(Vir glede varanja: Allan in Barbara Pease, Zakaj moški hočejo seks in ženske potrebujejo ljubezen, str. 122 in 123) 

Zakon je zato lepo ime za skupnost dveh ljudi. Človeški zakon = nekaj umetnega. Izum. Naravni zakoni in neizpodbitna dejstva nas ves čas vlečejo v različne interakcije z drugimi ljudmi. Vprašanje je samo koliko smo se sposobni zadrževati oz. pretvarjati, da izpolnjujemo vse »norme zakona«. 

Glede na podane številke, pa se seveda resnično lahko vprašamo, kdo je bolj pošten: tisti, ki si obljublja večno zvestobo in ostale pravljice zakonske zveze ali tisti, ki si ji sposoben dati svobodo tudi na spolnem področju? 

Ali kot sem že vprašal v drugi temi: Je ženska kaj manj ženska, če drugi moški vidi njene oči, lase, gležnje, kolena? 

In potem preskok v naš, lokalni zahodni tabu: je ženska kaj manj človek, če svojo seksualnost deli tudi z drugimi? 

Zakonsko zvezo lahko gledaš kapitalistično: da si nekaj lastiš in se nihče drug ne sme dotakniti, niti videti.

Lahko pa je svobodna volja dveh, prav vsak dan.. da še vedno ostajata skupaj, ker si to želita.. pa čeprav gresta včasih z drugimi ljudmi v kino, kosilo, večerjo, kavico, pogovor, koncert... in tudi posteljo. 

Kaj od tega zmoreš in zmoreta.. je stvar posameznika in obeh partnerjev. 

Svoboden si, do svobode drugega.

Predhodno objavil na MedOverNetu: http://med.over.net/forum5/read.php?275,7946985