Yellow brick road

Kakšne misli se mi nezavedno zapičijo v glavi.. nekaj me "zmoti" na njih in potem jih izgleda možgani uvrstijo v vrsto za obdelavo. Ta se ponavadi zgodi ob čisto nenapovedanem trenutku.. najbolj pogosto v času med spanjem in budnostjo. V tistem pol svetu, kjer je vse možno. Ampak lepo vse po vrsti, kjer moram začeti drugje. Najprej rešitev, potem problem :) Rešitev: "A mind all logic is like a knife all blade. It makes the hand bleed that uses it." Rabindranath Tagore

Nobelov nagrajenec je to povedal v dveh stavkih. Seveda nagrade ni prejel zaradi teh dveh stavkov, čeprav bi jo zaradi mene tudi lahko (in antični grški misleci se vsi vrtijo v grobu). Misel, ki sem jo slišal in se z njo strinjal je zvenela takole nekako: "Ko gre par narazen, bi morala biti oba vesela, saj imata potem možnost postaviti se na novo. Biti vesela, ker imata spet vse možnosti." Gledano optimistično, je to res. A manjkajo detajli. Oba morata dojeti in se strinjati, da bo življenje svobodnejše, če ga nadaljujeta vsak po svoji poti. Toda kolikokrat se pa, roko na srce, to zgodi? Vedno gre za to, da eden "pusti" drugega. Če gre verjeti statistikam, v zahodnih civilizacijah ločitve inicira 80% žensk (drugje se tako ne morejo ločiti). Glede ostalih zvez, neporočenih, ni podatkov.. morda bo sociologom pomagal Facebook? Večinoma torej inicira ločitev eden.. ne oba. In tu je potem glavni problem. Logičen (nož iz zgolj rezila). Se loči zato, da bo: 0. osvobojen drugega rasel naprej? 1. ali samo zbežal pred tem, da bi v dvoje zares zrasel? A vidiš? Logika se vedno zatakne. Prekleti Tagore, a si moral tisto zapisati? A? A,a? Logika čudovito deluje v računalnikih, toda v življenju postane pretežno neuporabna. Vsaka trditev ima proti trditev. Ena prvih s katero sem se še kot otrok srečal je bila: 1. Nikoli ni prepozno. 2. Kar lahko storiš danes, ne prelagaj na jutri. WTF!!?! Kaj lahko sedaj narediš? Usedeš se na tla, zamisliš.. in ostaneš odločno neodločen? Kaj naj sedaj? Logika ne funkcionira.. racio ima problem. A je hec, podobno se tudi iracionalno zatakne v razpotju. Tudi čustva te vlečejo pogosto v dvoje različnih smeri. Od izbire šole, poklica.. in drugih pomembnih korakov v življenju. Rad bi ves čas jedel čokolado in hkrati bi rad ne bil zavaljeno debel. Dvojnost. Z obojim se strinjaš. Naj bo to logika, čustvo.. vse je dvojno (ali celo več).. Kaj boš sedaj Mr. Nobody? Življenje je ves čas sestavljeno iz teh dvojnosti, recimo jim križišče na katerem bi radi zavili v obe smeri hkrati. In takšna razpotja so čudovito prikazana v omenjenem filmu - Mr. Nobody ( http://www.imdb.com/title/tt0485947/ ). Brilijanten film. Če hočeš bližnjico drugačne vrste, si zavrti Pink Floydow: Another brick in the wall.. http://www.youtube.com/watch?v=YR5ApYxkU-U vendar pod pogojem, da si videl njihov film "The wall". Na začetku misliš, da je problem zgolj v šoli, državnih ustanovah, družbi.. potem vidiš, da je v vsem. Vse je samo še ena opeka v zidu. Ali pa v stopnicah na drugi nivo.. ane, Jonathan Livingston Seagull? Poleg dvojnosti znotraj racionalnega in iracionalnega, je še dvojnost ali izbrati racio ali čustva? In če si iskren, potem prenehaš obsojati druge, za njihove odločitve (v trenutkih dvojnosti) in smeri, ki jih na razpotjih življenja ubirajo. Sam si se enako na križiščih zelo različno odločal v preteklosti, kot tudi v prihodnosti se boš.. in pravzaprav se prav zdajle v tem trenutku :) Lahko si torej prisoten, čutiš, poslušaš.. "ženski" način. Lahko iščeš rešitev in jo predlagaš.. "moški" način. Življenje je mešanica rešitev in prisotnosti. "Ženskega" in "moškega" načina. Jing in jang temu pravijo Kitajci. Hkrati ima vsak prav in je vse narobe. V vsej tej zmedenosti dvojnosti in nenehnih razpotij, ki nam jih naproti meče življenje, torej ne čudi, da smo si ljudje izmislili karmo. Tisto nekaj, nad nami, ki "odloča". Nekaj kar vendarle ima prav. Bogovi, religije... žal tudi slepa ulica tega vesolja.. ampak razumem, zakaj se ljudje odločajo zanjo. Ne zgolj institucionalne religije.. temveč tudi bolj splošno razširjenje: vere v ljubezen. Vsi kar verjamemo, da nam cilj, zagon in motivacijo.. hkrati pa samo 5% parov dejansko doseže ljubezen v dvoje. Vse ostalo nenehno raste in razpada. Čisto isti problem kot z vsemi idejami in ideali. Ostajajo večno nedosegljivi :) Ljudje se preprosto nočemo sprijazniti s tem, da so ideje in ideali resnični le za kratek čas - trenutek. Vse je trenutek. Misel, dogodek, čustvo.. Naša želja po večnosti (strah pred smrtjo) pričara iluzijo ostalega. Če se človek primerja z evkaliptom ali sekvojo.. smo za njih tudi le "trenutek". In hec, morda smo ljudje zgolj ideja dreves? Da bi se v gozdu slišalo, ko drevo pade? :) Po drugi strani, ali je sploh smisel biti vse življenje z enim človekom? Ti lahko en sam človek "da" vse, kar potrebuješ? In na koncu, kje to piše? Kdo je zapovedal, da smeš nekatere stvari deliti z drugimi ljudmi, druge ne? Poglej ortodoksne religije, ženske so vse zakrite od glave do peta. Je nekdo manj človek, če si ga nekdo ne lastnini do konca? Je častna ženska le tista, ki je v lasti moškega? So ženske, kaj manj ženske v prosvetnih državah, kjer smejo pokazati oči, obraz, prste, lase, gležnje, kolena..? Koliko manj je torej človek, če deli nekaj tudi z drugimi? Mono Kaj je boljše? Mono ali stereo? (ali quadrofonija in surround?) In kako to, da v svetu vedno znova zmaguje mono? Mono-teizem, mono-gamija.. mono-tonizem.. Ko gledaš stare, mnogovrstne bogove, poli-teizem, tudi sodobne razlage sveta in vesolja lahko prikrojiš temu. Primerjave, prispodobe še vedno zelo močno zaživijo, ker je to pač moč naših možgan, da stvari povezujejo.. ker pač to radi počnejo. Naši možgani. Recimo, obrazi in obrisi v vzorcih keramičnih ploščic. Te, stari bogovi, so imeli nešteto ljubimcev in ljubic.. tile novi, mono-bogovi.. sploh ne seksajo. Katere bi imel raje? A? :) In zakaj mora biti seksualnost tisti tabu, prepoved, kot tisto jabolko v nebesih? Je človek, kaj manj človek, če deli tudi to z drugimi? Ali vprašano drugače, je tvoj partner kaj manj človeka, ker je pred teboj že imel tudi seksualne partnerje? Zakaj nas mora seskualnost ločiti? Tracy Ulman je lepo povedala: "I think serial monogamy says it all." Samo nasmehnem se lahko, contradiction in terms :) Serija monogamnih zvez. Spet dvojnost. Plus, da so sedaj dokazali, da monogamnosti tudi v živalskem svetu ni. Albatrosi, Labodi.. med pticami so tudi homoseksualci in torej tudi lezbični pari.. toda njuna jajca so tudi oplojena. Kako to, če so samci zvesti? Malce bolj točno so začeli opazovati in nadzirati ter ugotovili, da monogamnosti ni. So le trenutki in prekinitve. Poleg tega je za vse živalske vrste, vključujoč ljudi, boljše če imajo samice otroke z različnimi samci. Imunski sistemi so tako premešani, da potencialna epidemija ne more pobiti vseh. Kako torej ostati skupaj, če te narava dejansko vleče narazen? 1. Lahko se preseliš v bolj ortodoksne države. To je ena rešitev. 2. Druga je, da ne narediš nič in se pretvarjaš, da je vse v najlepšem redu. Nojeva rešitev. Večina ljudi živi v tem svetu. 3. Daš sebi in drugemu čim več svobode. Pri čemer velja Remarqueov zapis, da si svoboden do svobode drugega. Cca 5% parov to uspe in ostanejo monogamni, a je pomembna komunikacija - ko nastane problem, se pogovarjajo tudi do jutra, če je potrebno - da je problem rešen in predvsem je to dolgoleten proces, ki pa ga je skoraj nemogoče iz lastne perspektive ločiti od "nojeve rešitve". Še cca 5% parov uspe tudi tako, da so tudi seksualno svobodni, naj si bodo swingerji (za tiste, ki radi vse počnejo skupaj) ali karkoli drugega. 4. In če to še ni dovolj.. pride ločitev. Ampak potem si slej ali prej spet na začetku.. Kje in kaj si.. torej.. skupno življenje? Imamo enega samega (brez dokazov eni trdijo, da jih je več).. Ga naj mečemo stran za tako zaprte možnosti, kot noj? Ali pač naredimo vse za 3. korak.. naj bo še tako težko (fak, psihoterapija za pare je ena najtežjih stvari, ki jih v življenju trenutno okušam!).. Ali kar na katrco.. 4ko po slovensko.. in biti spet na začetku? Razmišljati zgolj logično, je kot nož zgolj iz rezila. Poreže roko, ki ga drži. Ne Tagore, nič ne pomagaš.. vrni nagrado! :)