Nataš ne maram. Smo imeli dvojčici na igrišču. Darjo in Natašo. Obeh nisem preveč maral. Nataše nisem prenašal.
Pravzaprav bi moral bolj sovražiti Darjo. Takrat je rastrosila po igrišču, da jo ljubim. To ti gre kot fantu v petem razredu osnovne šole blazno na jetra. OK, če bi vsaj gojil kanček simpatije, bi še šlo... Če bi bilo to Maja ali Simona, se ne bi nič pritoževal. Tako sem bil čisto besen... kot ris... in nekega dne sem jo posledično udaril. Po hrbtu. Na gugalnicah našega igrišča.
Ni ravno eno mojih ponosnih trenutkov. Če bi kdaj padel v zanko Flatliners-ov, bi jo moral najti in se ji opravičiti za moje takratno dejanje. Še bolj bi se moral Aniti... sošolki, ki se nam je pridružila takrat nekje... in so jo vsi zafrkavali. Vključno z mano, čeprav sem dobro vedel, kaj pomeni biti na strelni liniji vseh... a to je druga zgodba.
Pravzaprav bi moral bolj sovražiti Darjo. Takrat je rastrosila po igrišču, da jo ljubim. To ti gre kot fantu v petem razredu osnovne šole blazno na jetra. OK, če bi vsaj gojil kanček simpatije, bi še šlo... Če bi bilo to Maja ali Simona, se ne bi nič pritoževal. Tako sem bil čisto besen... kot ris... in nekega dne sem jo posledično udaril. Po hrbtu. Na gugalnicah našega igrišča.
Ni ravno eno mojih ponosnih trenutkov. Če bi kdaj padel v zanko Flatliners-ov, bi jo moral najti in se ji opravičiti za moje takratno dejanje. Še bolj bi se moral Aniti... sošolki, ki se nam je pridružila takrat nekje... in so jo vsi zafrkavali. Vključno z mano, čeprav sem dobro vedel, kaj pomeni biti na strelni liniji vseh... a to je druga zgodba.
Flatliners-i se nekako vseeno uresničujejo. V službi. Angel maščevanja, skrbi za redni pritisk... za grehe preteklosti. Morda... če bi se ji opravičil... bi se stvar razrešila?
No, govora je o drugi stvari. Drugi sestri. Nataši.
Bljak. Še na gradbeno je potem prišla. Obup.
Stanislav Lem je eden temeljnih piscev znanstvene fantastike. Poleg Arthur Clarka, Isaac Asimova, Kurt Vonneguta, brata Strugatski, Douglas Adam (ki je zahodni odgovor na Stanislav Lema) in drugi...
Hollywood zna uničiti še tako dobro knjigo. Še posebej, če je govora o znanstveni fantastiki... ali samo fantastiki. Najboljši primer je tako Steven King.
In Stanislavov Solaris... je tudi uničen. Zreduciran je na ljubezensko zgodbo. Na Hollywoodsko ljubezensko zgodbo, da ne bo napake. In že to ti najeda živce, da si besen kot ris... kar koga bi udaril!
Za nameček, pa ti v hollywoodski Solaris butnejo še Natascho McElhone... kateri najbolj zanimivi del, je njen priimek. Vse ostalo je anemično. Brezoblično in dolgočasno, kot koncentrat slovenskega filma. Če bi lahko občutke ob mučenju z Zlatimi čeveljci Dominika Smoleta prelevil v osebo... bi bila to Nataška.
Hollywood zna uničiti še tako dobro knjigo. Še posebej, če je govora o znanstveni fantastiki... ali samo fantastiki. Najboljši primer je tako Steven King.
In Stanislavov Solaris... je tudi uničen. Zreduciran je na ljubezensko zgodbo. Na Hollywoodsko ljubezensko zgodbo, da ne bo napake. In že to ti najeda živce, da si besen kot ris... kar koga bi udaril!
Za nameček, pa ti v hollywoodski Solaris butnejo še Natascho McElhone... kateri najbolj zanimivi del, je njen priimek. Vse ostalo je anemično. Brezoblično in dolgočasno, kot koncentrat slovenskega filma. Če bi lahko občutke ob mučenju z Zlatimi čeveljci Dominika Smoleta prelevil v osebo... bi bila to Nataška.
Fuj Nataška!
Solaris najprej uniči Hoolywood, v tem primeru Soderbergh (njegov zadnji dober film je Sex, lies and videotapes), potem ga zmaliči še Nataša...
Še George Clooneya labradorsko vlažne učke so bolj mamljive in seksi, kot cela Nataša...
Tako se cel film... in to čisto zares... cel film sprašuješ: Zakaj zaboga... kako zaboga je to žensko... pardon... to brezoblično bitje, sploh lahko ljubil?
Namesto, da bi bil vesel, da se je fentala... človek, goji neke nerealne iluzije... kot, da bi pričakoval, od sosedovega vzklilega graha, da me bo ljubil. Pri tem velja omeniti, da je grah veliko bolj zanimiv... tam ima svojo leseno štango in lepo raste gor po njej... in prav zanimivo ga je sem in tja pogledati... in tudi pojesti ga je fino. Njam, njam.
Nataša nima nič od tega. Tudi grahov kol, je bolj zanimiv.
In potem... potem ti Hollywood spet nalepi to Nataško v Californication... za znoret! No, tu se je vsaj nalezla Clooneyevih vlažnih očk... samo, kaj ko se nahajajo na tem brezveznem obrazu.
In potem... potem ti Hollywood spet nalepi to Nataško v Californication... za znoret! No, tu se je vsaj nalezla Clooneyevih vlažnih očk... samo, kaj ko se nahajajo na tem brezveznem obrazu.
In potem... je še arhitektka...v Californication. Ne moreš biti arhitekt... anemičen in brezvezen...
Kako izgleda lupina človeka?
Natascha McElhone.
Zato ne morem Nataš. Nisem še srečal za trohico zanimivo Natašo. Gotovo obstajajo. Nekako tako, kot v vesolju gotovo obstajajo še druge civilizacije... čeprav pravijo, da je po drugi strani verjetnost lahko tudi zelooooooo majhna. Zato vam vsem ostalim prepuščam Natašo, Nataške, Natasche. Imejte jih.
Tako, upam, da je to Kefirčka z Marsa sedaj potešilo... :)
Ni komentarjev:
Objavite komentar