Nikoli nisem razumel, takole čisto zares, strahu pred vampirji. Da bi se človek bal skoraj neskončnega življenja? Ni čisto realno. Prej idealno!
To pomeni, da imaš končno čas preposlušati vso glasbo, ustvarjeno do sedaj. Lahko do nezavesti gledaš filme v kleti. Na računalnikih in internetu visiš do konca vesoljnega stvarstva.
Hrbet te ob tem ne boli. Nimaš revme... nimaš bolezni.
Vampriji izhajajo iz našega področja. Balkana. Kamor včasih sodimo in drugič spet ne. Kakor nam je všeč oz. odvisno na kateri strani Save si. Popularnost pa so dosegli v obdobju pozne romantike. Kar niti ne čudi. Romantika je ves čas iskala nevidne sile v neznanem. Romanitka je anti konzervativna in anti desničarska.
Še dandanes se ljudje radi hvalijo: "Veste, bojim se, da sem malce romantična."
Samo v tem kontekstu je to realno opozorilo, da imamo opraviti z zablodelim bolnikom. Še posebej, če se potem omenja Romea in Julijo. Ta dva sta bila zapisana tri stoletja pred romantiko. Čeprav je seveda res, da so na tron Shakespeareja postavili prav romantiki v devetnajstem stoletju.
V filmski različici Bram Stocker's Dracula... ki sem jo šel gledat 6x in še potem nisem mogel prenehati... sem bil na Garyevi strani in ne dolgočasni brezvezni Keanovi.
Vampir je v bistvu biti fajn... zapelješ lahko vsako osebo, ki si jo poželiš... in potem imaš neskončno mnogo časa, da se jo naveličaš.
Lahko se spremeniš v poljubno žival. Lahko hipnotiziraš ljudi... in bi tako lahko Hitlerja prepričal, da je Ghandi.
Če si vampir imaš praktično neskončno mnogo časa, da se naučiš vsega tistega, česar se do sedaj nisi... ali nisi mogel.
Ne rabiš službe.
Nepremičnine lahko zapleniš... ali kupiš, po stoletjih finančnih mahinacij. In če si bolj eko usmerjen, narediš iz kakšne še neodkrite kraške jame, svoj lastni vampirski metropolis, pardon Vampiropolis.
Če se ti ne da več gristi ljudi, pač ustanoviš bolnišnico in kupuješ kri na prostem trgu.. organiziraš krvodajalske akcije... in na koncu potem ugotavljaš, kateri letnik je najslajši... in katera starost krožeče krvi je najomamnejša.
To pomeni, da imaš končno čas preposlušati vso glasbo, ustvarjeno do sedaj. Lahko do nezavesti gledaš filme v kleti. Na računalnikih in internetu visiš do konca vesoljnega stvarstva.
Hrbet te ob tem ne boli. Nimaš revme... nimaš bolezni.
Vampriji izhajajo iz našega področja. Balkana. Kamor včasih sodimo in drugič spet ne. Kakor nam je všeč oz. odvisno na kateri strani Save si. Popularnost pa so dosegli v obdobju pozne romantike. Kar niti ne čudi. Romantika je ves čas iskala nevidne sile v neznanem. Romanitka je anti konzervativna in anti desničarska.
Še dandanes se ljudje radi hvalijo: "Veste, bojim se, da sem malce romantična."
Samo v tem kontekstu je to realno opozorilo, da imamo opraviti z zablodelim bolnikom. Še posebej, če se potem omenja Romea in Julijo. Ta dva sta bila zapisana tri stoletja pred romantiko. Čeprav je seveda res, da so na tron Shakespeareja postavili prav romantiki v devetnajstem stoletju.
V filmski različici Bram Stocker's Dracula... ki sem jo šel gledat 6x in še potem nisem mogel prenehati... sem bil na Garyevi strani in ne dolgočasni brezvezni Keanovi.
Vampir je v bistvu biti fajn... zapelješ lahko vsako osebo, ki si jo poželiš... in potem imaš neskončno mnogo časa, da se jo naveličaš.
Lahko se spremeniš v poljubno žival. Lahko hipnotiziraš ljudi... in bi tako lahko Hitlerja prepričal, da je Ghandi.
Če si vampir imaš praktično neskončno mnogo časa, da se naučiš vsega tistega, česar se do sedaj nisi... ali nisi mogel.
Ne rabiš službe.
Nepremičnine lahko zapleniš... ali kupiš, po stoletjih finančnih mahinacij. In če si bolj eko usmerjen, narediš iz kakšne še neodkrite kraške jame, svoj lastni vampirski metropolis, pardon Vampiropolis.
Če se ti ne da več gristi ljudi, pač ustanoviš bolnišnico in kupuješ kri na prostem trgu.. organiziraš krvodajalske akcije... in na koncu potem ugotavljaš, kateri letnik je najslajši... in katera starost krožeče krvi je najomamnejša.
Ne moreš kar vsepovprek grist. To ne gre. Potem imaš potem v svojih vrstah takoj kakšne Zoprnike in to je zelo slaba stvar. Vampiropolis mora imeti samo prebivalce osebno izbranih kandidatov. V glavi že sestavljam spisek...
Živiš v glavnem ponoči (ali v Vampiropolisu)... kar je že sedaj moj najljubši čas. Sončni zahodi so tako že kičasti... sončni vzhodi pa osovraženi, ker moraš potem v službo. Morja itak ne maram v sončni pripeki... edino kar bi pogrešal, je kopanje... a po nekaterih različicah, so vampirji alergični le na sveto vodo (v kateri se tako ne plava), po drugih le na takočo vodo. Morje nikoli ni čisto zares smrt vampirja.
Cerkva in križev že sedaj nič ne pogrešam... in če že, bi lahko šel v budistični ali zen tempelj, tudi mošejo ali sinagogo... vampirji so alergični le na krščanstvo... kar niti ne čudi.
Edino kar bi mi bilo res žal je česen... potem bi se moral tolažiti z divjim... čemažom.
Končno bi tudi zvedel, kaj se zgodi s komarjem, ki piči vampirja... tega nam nikoli ne povedo, v nobenem filmu in nobeni knjigi.
Veliko takšnih zanimivh stvari, bi lahko v tem drugačnem agregatnem - svetlobnem življenju spoznal.
Zrcal ne bi pogrešal. Vampirji se tako ne brijejo. Obliko pa tako poljubno spreminjajo.
Edina zoprna stvar je, da če vstrajaš do konca, se lahko zgodi, da se naš planet razblini in potem tavaš v vakumu vesolja... zelo lačen... in dokaj sam. Baterije iPoda mark 64793292099 pa tudi hitro poidejo. Tako, da se splača kakšen lesen količek s seboj nositi. Ali če si bolj optimistične narave, pač čakaš, da te prinese blizu kakšnega planeta.
Morda je tudi zgolj naše sonce smrtonosno za vampirje... kar potem pomeni, da lahko spet na dolgočasni svetlobi živiš.
V primeru, da ti je vsega že dovolj veliko prej, pa pač stopiš na žarke našega sonca... Puf!
Če slučajno postanete vampir, me prosim pridite ugriznit. Prosim, prosim, prosim. Samo prej me vljudno vprašajte, ker morda ravno tisti dan nisem še čisto pripravljen na vampirstvo. Najprej na tržaško omako... česen in ribe... non stop nekaj mesecev, potem pa kar griz - griz in griz :)
Končno bi tudi zvedel, kaj se zgodi s komarjem, ki piči vampirja... tega nam nikoli ne povedo, v nobenem filmu in nobeni knjigi.
Veliko takšnih zanimivh stvari, bi lahko v tem drugačnem agregatnem - svetlobnem življenju spoznal.
Zrcal ne bi pogrešal. Vampirji se tako ne brijejo. Obliko pa tako poljubno spreminjajo.
Edina zoprna stvar je, da če vstrajaš do konca, se lahko zgodi, da se naš planet razblini in potem tavaš v vakumu vesolja... zelo lačen... in dokaj sam. Baterije iPoda mark 64793292099 pa tudi hitro poidejo. Tako, da se splača kakšen lesen količek s seboj nositi. Ali če si bolj optimistične narave, pač čakaš, da te prinese blizu kakšnega planeta.
Morda je tudi zgolj naše sonce smrtonosno za vampirje... kar potem pomeni, da lahko spet na dolgočasni svetlobi živiš.
V primeru, da ti je vsega že dovolj veliko prej, pa pač stopiš na žarke našega sonca... Puf!
Če slučajno postanete vampir, me prosim pridite ugriznit. Prosim, prosim, prosim. Samo prej me vljudno vprašajte, ker morda ravno tisti dan nisem še čisto pripravljen na vampirstvo. Najprej na tržaško omako... česen in ribe... non stop nekaj mesecev, potem pa kar griz - griz in griz :)
Ni komentarjev:
Objavite komentar